Kitara je eno izmed najbolj priljubljenih glasbil na svetu. Igrajo jo številni glasbeniki, pevci in ljudje, ki ljubijo glasbo. Bi radi znali zaigrati nekaj pesmi, s katerimi bi se lahko pohvalili pred družino in bližnjimi, ali pa si želite postati pravi profesionalec? Za vas smo pripravili praktični vodnik in nasvete, s katerimi se boste naučili igrati kitaro.

Vrsta kitare

Za začetek je pomembno, da izberete vrsto kitare, ki se jo želite naučiti igrati. Na tržišču lahko najdete številne modele kitar, ki se delijo

v tri osnovne skupine.

Te so:

  • klasične; kitare,
  • akustične; kitare,
  • električne kitare.

Klasične kitare

Klasične kitare odlikujeta robustnejši trup in dejstvo, da se nanje ne igra s trzalico, temveč s prsti. Običajno se na njih igra klasično glasbo in flamenko. Gre za popularno vrsto kitare, ki je ne uporabljajo le profesionalci, temveč tudi začetniki.

Klasična kitara je ena najstarejših kitar. Njena zgodovina sega v obdobje baroka, v 17. in 18. stoletje. Takrat je bila klasična kitara videti drugače kot danes. Telo kitare je bilo veliko bolj robustno in masivno. Svojo značilno obliko, ki jo ima še danes, je dobila v 19. stoletju. Klasična kitara je predhodnica drugih kitar in iz nje sta se razvili akustična in električna kitara.

Tradicionalna klasična kitara ima dvanajst prečk. Nameščena mora biti na levi nogi, desna roka, ki igra ali brenka po strunah, pa mora biti blizu zadnje strani resonančne luknje – zvočnice. Če želite, da kitara proizvaja nekoliko drugačne zvoke, lahko roko premaknete višje.

Včasih so bile kitarske strune izdelane iz živalskega črevesja. Danes se zanje uporabljajo materiali, kot so najlon ali jeklo

.

Naletite lahko tudi na izraz “moderna klasična kitara”. Ta izraz razlikuje novo klasično kitaro od starejših oblik kitar, ki prav tako spadajo v kategorijo klasičnih kitar, vendar jih več nihče ne uporablja. To so na primer šeststrunska zgodnja romantična kitara iz let 1790 do 1880, ali zgodnejše baročne kitare s petimi strunami.

Materiali in načini izdelave klasičnih kitar se razlikujejo glede na proizvajalca.

Najpogostejša oblika je hruška.

Zanimivo dejstvo

Klasična kitara z jeklenimi strunami ima običajno štirinajst prečk in jo igramo s trakom okoli vratu in rame.

Klasični trup kitare

Klasično kitaro lahko poleg velikosti razdelimo tudi na podlagi trupa:

  • Laminirane – imenovan tudi trup iz vezanega lesa. Imajo ga najcenejše kitare na trgu. Je odlična alternativa za začetnike, ki želijo počakati, preden bi v inštrument vložili več tisoč evrov. Prednost kitar z laminiranim trupom je njihova visoka vzdržljivost. Niso občutljive na bolj grobo rokovanje ali redne selitve.
  • Polmasivne – sprednja stran je izdelana iz masivnega lesa, zadnja stran in stranice pa iz vezanega lesa. Kombinacija omogoča lepši in polnejši zvok pri igranju. Slabost je višja cena in slabša odpornost na vlago.
  • Masivne – to so kitare, katerih trup je v celoti izdelan iz masivnega lesa. Kakovost materialov je visoka, kar določa tudi ceno. Za masivno kitaro boste vsekakor plačali več tisoč evrov. Te kitare so najboljša izbira za profesionalne glasbenike, saj imajo najlepši zvok. Slabost je velika občutljivost na višjo vlažnost, zato je treba paziti, kje in kako jih shranjujete.

Akustične kitare

Akustične kitare so znane po tem, da imajo kompleksnejši in širši spekter kot klasične kitare. Uporabljajo se v glasbenih zvrsteh kot so: rock, folk, blues, pop in country. Njihova prednost je, da je na njih veliko lažje in bolj udobno igrati, saj imajo ožji vrat in bolj okroglo telo.

Ta vrsta kitare ima kovinske strune , ki so veliko močnejše od najlonskih strun, ki se uporabljajo pri klasičnih kitarah. Pazite, saj se lahko pri igranju na kovinske strune brez trzalice zlahka poškodujete. Pri nakupu kitare nujno kupite tudi trzalico.

Akustično kitaro so prvič izdelali ameriški izdelovalci glasbil v 19. stoletju. Ljudje so jo imenovali “zahodna kitara”, glasbenikom pa pri igranju nanjo ni bilo treba uporabljati ojačevalca.

Akustična kitara je idealna tako za začetnike kot za profesionalce. Lahko zabrenkate le nekaj tonov ali pa zaigramo celo skladbo. Zvoki, ki jih proizvaja kitara, so naravni in ne zahtevajo električnega ojačevalca.

Kovinske strune za akustično kitaro imajo kompleksnejši in svetlejši zvok kot najlonske strune. Imajo večjo napetost in so tesneje skupaj. Trup je običajno izdelano iz različnih vrst lesa, in boljša kot je njegova kakovost, boljši zvok dobite. Idealen je les cedre, saj omogoča različne tone.

Tipi akustičnih kitar

Poznamo več osnovnih skupin akustičnih kitar, in sicer:

  • Orkestrska akustična kitara – imenovana tudi avditorij kitara, ki je bila prvič izdelana v prejšnjem stoletju in je bila pogosto uporabljena zaradi uravnoteženega zvoka.
  • Koncertna akustična kitara – zanjo je značilen bolj jasen in oster zvok, nekateri modeli pa proizvajajo nižje nizke tone.
  • Akustična kitara Deadnought – ta vrsta kitare ima velik in globok trup, ki proizvaja močan zvok in ima bolj izrazite nizke tone.
  • Akustična kitara Parlor – priljubljena je bila predvsem v začetku 20. stoletja. Znana je po majhnem in vitkem trupu, ki spominja na klasično kitaro. Danes jo uporabljajo le še redki.
  • Akustična kitara Jumbo – nekateri ji pravijo tudi “kavbojska kitara”. Njen trup je bolj izrazit, zlasti na spodnjem delu. Proizvaja precej glasen zvok z globokimi toni.

Električne kitare

Druga osnovna vrsta je električna kitara, ki jo lahko hitro in enostavno ločite od klasične in akustične kitare. Niso robustne in imajo običajno zanimiv, barvit videz. Razlika je tudi v načinu uporabe. Na njih lahko igramo tudi samostojno, vendar jih v večini primerov priključimo na ojačevalec.

Za tiste, ki so se šele začeli učiti igrati električno kitaro, ni potrebno, da kupite največji komplet. Primeren je tudi manjši in cenejši komplet, ki prav tako izboljša zvok kitare in vam omogoči, da izkoristite vse njene potenciale.

Prva električna kitara je bila izdelana leta 1932, ko so jo uporabljali predvsem jazzovski glasbeniki. Največjo priljubljenost je dosegla v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je postala eden najpomembnejših inštrumentov v popularni glasbi. Danes se uporablja v skoraj vseh slogih in zvrsteh, vključno s pop, rock, folk, country, blues in jazz glasbo.

Električna kitara velja za pomemben dejavnik pri razvoju električnega blues-a, rock&roll-a ter rock in heavy metal glasbe.

Električna kitara se v vsaki zvrsti uporablja drugače. V pop-u in rock-u služi kot ritem kitara, ki igra zaporedje akordov in določa ritem, ali kot solo kitara, ki dopolnjuje nekatere prehode.

Tipi električnih kitar

Električne kitare delimo na več vrst. Naletite lahko na kitare:

  • Stratocaster – to vrsto kitare je prvič izdelalo podjetje Fender. Številni glasbeniki so jo tako vzljubili, da so jo začeli izdelovati tudi drugi proizvajalci. Gre za vsestransko električno kitaro, ki se uporablja v skoraj vseh glasbenih zvrsteh. Primerna je tako za profesionalce kot za začetnike.
  • Les Paul – za kitare Les Paul je značilen izrez v spodnjem delu trupa. Imajo dvojni pick-up magnet, ki kitari daje močan izhodni signal. Kitare Les Paul so razširjene v glasbenih zvrsteh, kot so metal, reggae in blues.
  • Telecaster – Kitaro Telecaster je prav tako prvič izdelal Fender. Kitare so hitro postale tako priljubljene med glasbeniki, da jih danes najdete tudi pri drugih blagovnih znamkah. Kitare Telecaster imajo enojni izrez in eleganten videz. Imajo zelo jasen zvok, zato so zelo priljubljene v country in pop glasbi.
  • Super Strat – to so kitare, katerih navdih je model Stratocaster. Imajo ožji vrat in trup, ostre vogale in globoke izreze. Običajno jih uporabljamo pri rock-u in metal-u.
  • SG – SG kitare je začel izdelovati Gibson, danes pa jih najdete tudi v ponudbi drugih proizvajalcev. Kitare SG imajo simetričen trup in dva izreza. Gre za vsestranski tip kitare, ki se uporablja v številnih glasbenih zvrsteh.
  • Polakustične – po obliki in velikosti spominjajo na akustične kitare. Imajo večji in votel trup, kar jim omogoča, da ustvarjajo čudovite “okrogle” zvoke, zato se najpogosteje uporabljajo v jazz-u in blues-u.
  • Večstrunske – lahko imajo sedem ali osem strun, kar jim omogoča veliko globlje tone kot pri drugih električnih kitarah. Modeli z več strunami se pogosto uporabljajo v sodobnih metal zvrsteh.
  • Baritonske – Baritonske kitare imajo običajno šest strun in večjo dolžino skale (razdalja prostih strun med dvema maticama). Uglasite jih nekoliko nižje kot klasične kitare. Hard&Heavy – te kitare so namenjene rock in metal glasbenim zvrstem. Znane so po neobičajnih in zanimivih oblikah.

Drugi dejavniki, pomembni pri izbiri kitare

Pri izbiri kitare je pomembno, da poleg vrste upoštevate še druge dejavnike.

Le tako boste zagotovili, da vam bo izbrani model dobro služil.

Ključna vprašanja, ki si jih morate zastaviti preden izberete kitaro

Za začetek odgovorite na nekaj osnovnih vprašanj, če želite ugotoviti, katera vrsta kitare je za vas najboljša.

  • Katero glasbo boste najpogosteje igrali? Zvrst glasbe, ki jo želite igrati, določa vrsto vaše kitare. Akustične so primerne za pop, folk, country ali blues. Klasične so ustrezne predvsem za klasično glasbo, vendar se bodo dobro obnesle tudi pri igranju pop-a ali folk-a. Električne kitare so vsestranske in z njimi lahko igrate skoraj vse. Zlasti pri metal-u in rock-u pa so nepogrešljive.
  • Kako visok je vaš proračun? Na izbiro kitare bo močno vplivalo, koliko ste pripravljeni oziroma sposobni odšteti za kitaro. Začetniki bi morali v glasbila vlagati manj. To pa zato, ker se jim lahko zgodi, da po kratkem obdobju prenehajo uživati v igranju. Če ste začetnik, izberite model, ki stane med 100 in 150 evri. Kasneje, ko boste igrali že malo boljše in boste na poti k svoji glasbeni karieri, lahko investirate v dražjo kitaro, ki stane več sto ali tisoč evrov.
  • Kako visoki ste? To vprašanje je pomembno predvsem takrat, ko kitaro izbirate za otroka ali nižjo osebo. Nujno je izbrati pravo velikost, tako da vam kitara ne bo povzročala težav pri igranju. Osebe, nižje od 160 cm, naj se izogibajo velikim klasičnim kitaram in naj se raje odločijo za manjše modele, na primer sedemosminske.

Velikost in teža kitare

Na velikost in težo kitare vpliva vrsta kitare, ki jo boste izbrali. Električne kitare so manjše od akustičnih in klasičnih kitar, ki so običajno bolj masivne. So pa električne kitare lahko težje, predvsem zaradi nekaterih sestavnih delov, kot so kovinske strune. Običajne električne kitare tehtajo med 5 in 7 kilogrami, kar je za otroke vsekakor preveč.

Zato mnogi strokovnjaki priporočajo kitaro, izbrano na podlagi starosti in višine osebe, ki jo namerava igrati. Priporočila so naslednja:

Klasična velikost kitare

  • ¼ – četrtinske kitare – namenjene mlajšim otrokom, starim od 4 do 6 let, z višino od 100 do 115 cm,
  • ½ – polovične kitare – to so večje kitare, ki so primerne za otroke, stare od 6 do 8 let in visoke od 115 do 135 cm,
  • ¾ – tričetrtinske kitare – primerne za otroke, stare od 8 do 11 let in visoke od 135 do 150 cm,
  • ⅞ – sedemosminske kitare – primerne za otroke, stare od 11 do 13 let, in za osebe, visoke od 150 do 160 cm,
  • 4⁄4 – kitare polne velikosti – klasične kitare polne velikosti, primerne za otroke, starejše od 13 let, in odrasle, višje od 160 cm.

Velikost električne kitare

  • ½ – polovične kitare – starost od 5 do 8 let in višina od 80 do 100 cm,
  • ¾ – tričetrtinske kitare – starost od 8 do 12 let in višina od 100 do 125 cm,
  • 4⁄4 – kitara polne velikosti – od 12 let naprej in višina več kot 125 cm.

Velikost akustične kitare

  • ¾ – tričetrtinske kitare – starost od 5 do 12 let in višina od 100 do 120 cm,
  • ⅞ – sedem osem kitar – starost od 12 do 15 let in višina od 120 do 165 cm,
  • 4⁄4 – kitara polne velikosti – od 15 let naprej in višine več kot 165 cm.

Tip lesa

Vrsta lesa, iz katerega je izdelana kitara, bistveno vpliva na njen zvok.

Najpogosteje se uporabljajo naslednji materiali:

  • Cedra – kitare iz cedre so zasnovane za tišje igranje in mehko brenkanje. Primerne so za začetnike ali tiste, ki radi igrajo kitaro ob ognju.
  • Smreka – trpežen les, ki ga ne moti, če z njim bolj grobo rokujete. Dobra izbira za tiste, ki se želijo res vživeti v svoje igranje in hrepenijo po jasnih, glasnih tonih.
  • Mahagonij – srednje trd in visokokakovosten les, ki se uporablja za trupe in vratove kitar. Poznan je po močnem odzivu v nizkih in srednjih frekvencah.
  • Lipa – je pravo nasprotje mahagonija. To je mehek in lahek les, ki nas razveseljuje z močnim odzivom pri srednjih frekvencah. Les lipe ima nižjo ceno, zato jo uporabljajo za izdelavo cenovno dostopnejših kitar.
  • Palisander – zelo trden les, ki pa se redko uporablja za trupe kitar. Običajno ga najdemo na prstni plošči.
  • Ebenovina – Tudi ebenovina je trd les, ki se pogosto uporablja za izdelavo prstnih plošč. Ker pa je dražji, ga boste najverjetneje našli v dražjih kitarah.
  • Javor – izdelovalci kitar ta trdi in trpežni les uporabljajo predvsem za vratove. Njegova prednost je odlična odzivnost pri visokih frekvencah.

Preizkusite kitaro

Seveda se morate prepričati, da je izbrana kitara za vas najboljša, in nujno je, da jo preizkusite. Obiščite glasbeno trgovino, kitaro vzemite v roke in preverite, ali je morda pretežka/prevelika. Ne pozabite, kitare vam ni treba kupiti kar takoj. O vsem skupaj lahko še malo razmislite ali pa na internetu preverite, če lahko ta model kje drugje dobite še za ugodnejšo ceno.

Ne pozabite na dodatke

Za svojo kitaro ne pozabite kupiti kakovostnih dodatkov. Nekatere dodatke boste potrebovali že od samega začetka, druge pa malo kasneje.

Najpomembnejši pripomočki za lažje igranje kitare so:

  • Trzalica – če nameravate igrati akustično ali električno kitaro, ne pozabite na trzalico. Lahko jo uporabljate tudi pri klasični kitari, zlasti če želite očuvati blazinice svojih prstov. Na trgu obstaja veliko zanimiv trzalic, enobarvnih in večbarvnih. Trzalico lahko izberete čisto po lastnih željah.
  • Kitarske strune – priporočamo, da jih imate vedno na zalogi. Izberite jih glede na vrsto kitare.
  • Stojalo – Namesto da kitaro odlagate na tla ali na polico, si priskrbite praktično stojalo za varno shranjevanje. Tako se ne boste nikoli spotaknili ob njo, prihranjeni pa ji bodo tudi morebitni padci.
  • Kovček za kitaro – če boste kitaro prenašali med različnimi lokacijami, ga boste vsekakor potrebovali. Trpežen kovček bo poskrbel za to, da bo inštrument varno preživel potovanje v avtomobilu, avtobusu ali na letalu.
  • Pas za kitaro – če želite kitaro igrati stoje, potrebujete udoben pas. Na trgu boste našli različne pasove, pri čemer so elegantni usnjeni modeli med najdražjimi.

Nasveti strokovnjakov

Za kitaro lahko dobite tudi različne posebne dodatke, kot so kitarski učinki, ki spreminjajo zvok kitare, ali kitarski paket, sestavljen iz ojačevalca in zvočnika.

Kako se naučiti igrati kitaro?

Ko veste, kako izbrati kitaro, se lahko začnete učiti igranja. Pri igranju kitare imate običajno dve možnosti, kako to storiti:

  • samouk,
  • učitelj/glasbena šola.

Samouk

Igranja kitare se lahko naučite tudi doma. Proces učenja bo seveda daljši in težji, vendar kar brez strahu. Na tržišču obstaja veliko praktičnih priročnikov v obliki knjig, člankov in videoposnetkov, ki vam bodo olajšali učenje.

Kako se naučiti igrati kitaro doma? Sledite spodaj naštetim osnovnim korakom:

1. Spoznavanje kitare

Če kitare še nikoli niste imeli v rokah, se morate najprej z njo seznaniti. Oglejte si jo in razmislite, iz katerih delov je sestavljena. Deli, ki jih vidite na njej, imajo različna imena. To so:

  • Strune – so del, ki ustvarja zvok in na katere igrate s prsti ali trzalico.
  • Kobilica – nahaja se v najširšem delu telesa kitare in je pravokotne oblike.
  • Resonančna luknja ali zvočnica – to je luknja na trupu kitare, iz katere prihaja zvok.
  • Prečke – določa oddaljenost strun od ubiralke. Ubiralka – lesena plošča, ki je nameščena na vrat kitare.
  • Vijaki – nahajajo se na glavi kitare. Uporabljajo se za uglaševanje.

2. Učenje akordov

Akord je sozvočje več tonov. Za njegovo igranje potrebujete vsaj dva prsta. Učenje akordov je za začetnike lahko izziv, saj pri tem ni bližnjic ali metod, ki bi vam pomagale. Zapomniti si jih morate kot pesem ali abecedo.

3. Spremembe akordov

Ko se naučite akordov, jih začnite menjavati. Med igranjem se ne osredotočajte na eno ali drugo roko. Preizkusite prepletanje tonov.

Če si želite olajšati učenje menjav akordov, poskusite zaigrati pesem Wonderwall skupine Oasis, ki je med začetniki zelo priljubljena.

4. Redna vadba

Igranje kitare je proces, ki se nikoli ne konča in v katerem se lahko neprestano izpopolnjujete. Ko se naučite zaigrati lažjo skladbo, preidite na naslednjo, ki bo nekoliko zahtevnejša. Igranju kitare namenite vsaj eno uro na dan in kmalu boste opazili prve rezultate.

Učitelj ali glasbena šola

Se želite še hitreje naučiti igranja kitare? Potem potrebujete učitelja, ki vas bo spremljal in vam razložil, kje delate napake. Predlagamo, da začnete obiskovati glasbeno šolo ali poiščite profesionalnega učitelja, ki vam bo nudil začetne ure kitare.

Mnoge osnovne in srednje umetniške šole ponujajo učne ure kitare za otroke in odrasle, kjer se lahko naučite osnov, naprednih tehnik in trikov. Tečaji so običajno namenjeni več kot enemu učencu , tako da lahko spoznate tudi druge, ki imajo radi glasbo.

Če se želite učiti individualno, je idealna izbira učitelj kitare. Učitelja ali inštruktorja lahko zlahka najdete na internetu. Učne ure igranja kitare lahko potekajo preko spleta ali v živo, običajno v prostorih, kjer se nahaja učitelj. Poiščite učne ure kitare v Ljubljani, učne ure v Mariboru, individualne inštrukcije v Kranju ali učitelja kitare v Celju.

Individualne ure kitare so za mnoge začetnike in tudi napredne kitariste boljše kot skupinski tečaji. Učitelj ima tu veliko bolj osebni pristop in učenje poteka bolj intenzivno. Od ure boste odnesli veliko več.

Naučite se igrati kitaro kot samouk

Kitara je eno izmed najbolj priljubljenih glasbil. Igranje na kitaro ni težko, vendar morate vadbi posvetiti dovolj časa. Če želite videti rezultate že po nekaj tednih in si olajšati celoten proces učenja, si namesto samostojnega učenja oglejte ure kitare in klavirja, ki jih vodi profesionalni učitelj. Naučili vas bodo osnov in različnih trikov ter kako igrati tudi zahtevnejše skladbe.