Kemija

Ste vedeli, da so aldehidi odgovorni za značilen vonj po mandljih? So tudi konzervansi, ki jih najdemo v številnih izdelkih. Zaradi značilne zgradbe in reaktivnosti se aldehidi, kot sta aldehid ocetne kisline in formaldehid, uporabljajo v aromah, dišavah in celo v pomembnih bioloških ciklih. V učnem priročniku boste izvedeli več o tem, kaj aldehide ločuje …

Estri so vsepovsod okoli nas – od sladkega vonja banan do materialov, ki sestavljajo plastiko. Estri spadajo med organske spojine in nastanejo v reakciji med kislino in alkoholom. Uporabljamo jih tako v laboratoriju kot v vsakdanjih izdelkih. V učbeniku za kemijo, ki je pred vami, bomo raziskali, kaj je ester, kako je zgrajen, kaj je …

Ste vedeli, da ketone najdete v odstranjevalcu laka za nohte? Ketone srečate tudi v sadežih, kot je malina, kjer so nosilci omamnega vonja in okusa. Aceton, glavna sestavina odstranjevalcev laka, je pravzaprav najpreprostejši keton. Ketone najdemo v mnogih vsakdanjih izdelkih, kot so topila, parfumi in polimeri. Prisotni so tudi v našem telesu, in sicer kot …

Če ste že kdaj zavohali kis ali pokvarjeno maslo, ste spoznali značilne predstavnice karboksilnih kislin. Med pogoste karboksilne kisline sodita ocetna kislina, zaradi katere je kis kisel, in maslena kislina, ki pokvarjenemu maslu daje značilen vonj. Osnovna zgradba vseh karboksilnih kislin je karboksilna skupina (-COOH), ki vpliva na lastnosti in reaktivnost karboksilne kisline v kemijskih …

Ste se kdaj vprašali, kako iz rastlinskega olja nastane margarina ali kako se izdelujejo plastični izdelki? Ogromno teh vsakodnevnih sprememb poteka preko kemijskih reakcij, ki jih imenujemo adicija. Pri adiciji se manjše molekule združijo v večje. Med polimerizacijo na primer nastanejo plastika in drugi polimeri, hidrogeniranje pa tekoča olja spreminja v trdne maščobe, kot je …

Predstavljajte si dve spojini z enakim številom atomov, vendar ena diši po pomarančah, druga pa po limonah. Do te razlike pride zaradi izomerije—ko imajo molekule enako molekulsko formulo, a različno zgradbo. Zaradi strukturnih sprememb imajo izomeri različne kemijske in fizikalne lastnosti, podobno kot sta različna vonja pomaranče in limone. Izomere delimo v dve glavni kategoriji: …

Ogljikovodiki so organske spojine, sestavljene iz ogljika in vodika, ki so osnova za mnoge industrijske materiale in goriva. Molekule ogljikovodikov lahko tvorijo verige ali obroče, odvisno od vrste vezi med ogljikovimi atomi. Ogljikovodiki imajo enojne, dvojne ali trojne vezi med atomi ogljika, kar vpliva na njihovo zgradbo in lastnosti. Na podlagi teh vezi ločimo tri …

Topnost pove, koliko neke snovi (topljenca) se lahko raztopi v topilu, da dobimo raztopino. Topnost je v kemiji izredno pomembna, ker določa, kako se snovi med sabo mešajo in kako vplivajo ena na drugo. Na topnost snovi vplivajo različni dejavniki, kot so temperatura, tlak in lastnosti tako topljenca kot topila. Pogledali si bomo osnove topnosti, …

Soli so ionske spojine, ki nastanejo ob nevtralizaciji kislin in baz. Sestavljene so iz pozitivno nabitih kationov in negativno nabitih anionov, zato so kot celota električno nevtralne. Soli uporabljamo vsak dan – od kuhinjske soli (natrijev klorid), ki je nepogrešljiva v vsaki kuhinji, do različnih soli, ki jih najdemo v industriji. Soli so kemijske spojine, …

Kovinska vez nastane, ko se prosti elektroni gibljejo skozi mrežo pozitivno nabitih kovinskih ionov. Zaradi tega gibanja imajo kovine lastnosti, kot sta visoka električna prevodnost kovin in odpornost proti lomljenju tudi pri večjih obremenitvah. Kovine so izjemno uporabne, ker so trpežne, odlično prevajajo elektriko in so plastične (duktilne). Vse to omogoča kovinska vez med njihovimi …

Vsaka kemijska reakcija vpliva na okolico, saj energija med reakcijo prehaja. Pri eksotermni reakciji se toplota sprošča, zato se okolje segreva. Nasprotno pa endotermna reakcija toploto iz okolice absorbira (veže), kar pomeni, da se okolje ohlaja. Ali energija pri kemijski reakciji nastaja ali se porablja, je odvisno od vezi med delci. Če pri reakciji nastajajo …