Antibiotiki so osnovna zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo bakterije. Antibiotik je kemijska spojina, ki zavre razmnoževanje bakterij ali jih uniči, ter tako telesu pomaga premagati okužbo.
Antibiotiki, ki so jih v medicino uvedli v 20. stoletju, so znatno zmanjšali število smrti zaradi bolezni, kot sta tuberkuloza in pljučnica. Vendar pa so neučinkoviti proti virusom prehlada ali gripe. Zato moramo antibiotike uporabljati pravilno in skrbno.
Poglobili se bomo v vrste antibiotikov, kako delujejo na bakterije, kako jih razvrščamo in poimenujemo ter kako jih uporabljati. Raziskali bomo tudi, kdaj začne delovati antibiotik in zakaj antibiotik brez recepta ni dobra ideja.
Preberite naša brezplačna učna gradiva o biodiverziteti in glivah.
Antibiotiki in odpornost – osnove, razložene hitro in preprosto
Se vam mudi? Ne skrbite. Pripravili smo povzetek, kaj so antibiotiki in kaj je odpornost ali rezistenca proti antibiotikom:
🟠 Antibiotiki so protimikrobne snovi, ki se uporabljajo za zdravljenje ali preprečevanje bakterijskih okužb. Delimo jih na antibiotike širokega in ozkega spektra, ki so namenjenimi različnim vrsta, bakterij.
🟠 Nepravilna in pretirana uporaba antibiotikov povzroča rezistenco ali odpornost proti antibiotikom, zaradi česar je okužbe težje zdraviti. Hkrati obstaja večje tveganje za pojav superbakterij.
Vam vrste antibiotikov povzročajo težave? Obrnite se na inštruktorja biologije. Ta vam lahko poda individualne napotke, ne glede na to, ali se pripravljate na test ali pa vas biologija le zanima.
Kaj so antibiotiki in kako delujejo?
Antibiotiki so protimikrobne snovi, ki so namenjene boju proti okužbam. Antibiotik je usmerjen proti bakterijam. So pomemben del našega medicinskega repertoarja, ki se uporablja za zdravljenje in preprečevanje bakterijskih okužb. Antibiotike lahko, glede na način delovanja, razvrstimo v dve glavni skupini: baktericidni antibiotiki, ki uničujejo bakterije, in bakteriostatični antibiotiki, ki preprečujejo razmnoževanje bakterij.
Ko vzamete antibiotik, ta poišče bakterijo, ki povzroča okužbo. Baktericidni antibiotiki, kot je na primer penicilin, napadejo bakterijsko celično steno, kar na koncu povzroči, da bakterija poči (lizira) in umre. Po drugi strani pa bakteriostatični antibiotiki, kot je tetraciklin, preprečujejo rast in razmnoževanje bakterij tako, da posegajo v sintezo beljakovin, ki je bistvena za preživetje in razmnoževanje bakterij.
Seznam pogostih antibiotikov in njihovo delovanje:
- Penicilin – ubija bakterije tako, da poruši njihove celične stene.
- Tetraciklin – ustavi rast bakterij tako, da prepreči sintezo beljakovin.
- Eritromicin – zavira sposobnost bakterij, da proizvedejo ključne beljakovine.
- Ciprofloksacin – uniči bakterije tako, da poškoduje njihovo DNK.
Antibiotiki delujejo precej specifično; usmerjeni so na bakterijske procese in strukture, ki jih ne najdemo v človeških celicah, kar zmanjša škodo za telo gostitelja, hkrati pa učinkovito zdravi okužbo. Antibiotiki pa niso zdravilo za vse bolezni in so popolnoma neučinkoviti proti virusnim okužbam, kot sta gripa ali prehlad. Nujno je, da razumemo, kako pravilno uporabljati antibiotik. Le tako lahko povečamo njihove koristi in zmanjšamo tveganje za nastanek odpornosti proti antibiotikom.
Se vam zdijo antibiotiki in njihov mehanizem delovanja zahtevni? Inštruktor biologije ponuja zasebne učne ure, ki se prilagajajo tvojemu učnemu slogu.
Odkritje in razvoj antibiotikov
Pred razvojem sodobne medicine so starodavne civilizacije za boj proti okužbam uporabljale plesni in rastlinske izvlečke. Te zgodnje prakse so utrle pot mogočnemu preboju v zgodovini medicine.
Leta 1928 je Alexander Fleming odkril nekaj neverjetnega. Ravno njegovo odkritje je svetu predstavilo dobo antibiotikov. Fleming je opazil, da je plesen Penicillium notatum v njegovem laboratoriju prodrla v petrijevko in uničila prisotne bakterije. Odkritje je privedlo do razvoja penicilina, prvega antibiotika, ki je povzročil revolucijo v zdravljenju bakterijskih okužb.
Zmagoslavje penicilina je sprožilo zlato obdobje odkrivanja antibiotikov v sredini 20. stoletja, v katerem so bili odkriti drugi antibiotiki, kot so streptomicin, tetraciklin in eritromicin. Odkritja novih antibiotikov so bistveno zmanjšala stopnjo umrljivosti zaradi različnih bakterijskih okužb ter z učinkovitim obvladovanjem okužb omogočila napredek v kirurgiji in pri zdravljenju raka.
Kot odgovor na bakterijsko odpornost proti antibiotikom so v drugi polovici 20. stoletja sintetizirali nove antibiotike. Raziskovalci so nova zdravila zasnovali tako, da so premagala odporne bakterije in razširila spekter bakterijskih tarč.
Razvoj antibiotikov je dokaz človeške iznajdljivosti v medicini in poudarja neprekinjen boj proti bakterijskim okužbam in odpornosti (rezistenci proti antibiotikom). To potovanje od starodavnih zdravil do današnjih sintetičnih antibiotikov poudarja nepogrešljivo vlogo antibiotikov v zdravstvu in nenehno potrebo po inovacijah.
Vas zanima kemija v vsakdanjem življenju? Lotite se preprostih poskusov ali se posvetujte z inštruktorjem ter spoznajte znanstveno ozadje vsakdanjih pojavov.
Vrste antibiotikov in kako delujejo
Antibiotiki s širokim in ozkim spektrom delovanja
Antibiotike delimo v dve glavni kategoriji, in sicer poznamo antibiotike širokega in ozkega spektra:
Antibiotiki širokega spektra, kot je amoksicilin, delujejo na širok spekter bakterij, zaradi česar jih uporabljamo, ko ni znan natančen vzrok okužbe. Pogosto so prva obrambna linija pri resnih okužbah, da se hitro nadzoruje širjenje. Njihova široka uporaba pa lahko nehote prizadene koristne bakterije v telesu in prispeva k razvoju odpornosti proti antibiotikom.
Antibiotiki z ozkim spektrom delovanja, kot je penicilin, so usmerjeni proti določeni vrsti ali skupini bakterij. So najprimernejša izbira, kadar je vzrok okužbe znan, saj minimalno škodujejo koristnim bakterijam v telesu in zmanjšujejo tveganje za razvoj odpornosti proti antibiotikom. Antibiotiki z ozkim spektrom pomagajo pri zdravljenju okužb, ki jih povzročajo bakterije, občutljive na antibiotike, in zagotavljajo bolj ciljno usmerjeno ter učinkovito zdravljenje.
Glavne vrste antibiotikov in njihove tarče
Antibiotike razvrščamo tudi v več razredov glede na njihov mehanizem delovanja in kemijsko strukturo. Glavne vrste antibiotikov so:
- Penicilini (npr. penicilin, amoksicilin): Ubijejo bakterije tako, da motijo sintezo bakterijske celične stene.
- Cefalosporini (npr. ceftriakson, cefaleksin): Podobno kot penicilin, tudi cefalosporin moti gradnjo bakterijske celične stene. Uporablja se, kadar je pacient alergičen na penicilin.
- Makrolidi (npr. eritromicin, azitromicin): Zavirajo sintezo beljakovin v bakterijah in preprečujejo njihovo rast ali razmnoževanje.
- Kinoloni (npr. ciprofloksacin, levofloksacin): Ovirajo podvojevanje DNK in delitev celic pri bakterijah.
- Tetraciklini (npr. tetraciklin, doksiciklin): Blokirajo pritrditev tRNA na ribosom in tako ustavijo sintezo beljakovin.
- Aminoglikozidi (npr. gentamicin, tobramicin): Z vezavo na bakterijski ribosom zavirajo sintezo bakterijskih beljakovin. Aminoglikozidi so učinkoviti proti aerobnim gram-negativnim bakterijam.
Vsaka kategorija antibiotikov ima edinstven cilj in mehanizem. Različne vrste antibiotikov so učinkovite proti določenim vrstam bakterijskih okužb. Razumevanje teh razredov zdravstvenim delavcem pomaga izbrati najprimernejši antibiotik za vsako okužbo, kar optimizira rezultate zdravljenja in hkrati zmanjša neželene učinke in odpornost proti antibiotikom.
Raziščite biokemijo in razlike med organsko ter anorgansko kemijo.
Kako pravilno uporabljati antibiotike
Antibiotiki so nepogrešljivi pri zdravljenju bakterijskih okužb in v manjši meri tudi nekaterih okužb s protozoji (praživali: ameba, paramecij, plazmodij, …). Ne zdravijo virusnih okužb, kot sta prehlad ali gripa. Zdravstveni delavci predpišejo antibiotike glede na vrsto okužbe in bakterije (ali praživali), ki jo povzročajo. Izbira antibiotika, njegov odmerek in trajanje zdravljenja so odvisni od resnosti okužbe in bolnikovega zdravstvenega stanja.
Obstaja več poti, po katerih se lahko dajejo antibiotiki, med drugim:
- Oralno (skozi usta): To je najpogostejši način, ki se uporablja, kadar okužba ni tako huda ali kot nadaljnje zdravljenje po začetnem intravenoznem odmerku.
- Intravensko (intravenozno): Pri hudih okužbah se antibiotiki dostavijo neposredno v krvni obtok, da se zagotovi hitra in popolna absorpcija.
- Topično: Pri lokaliziranih okužbah jih nanesemo na kožo v obliki krem ali mazil.
- Intramuskularno (IM): Gre za injiciranje v mišico. Uporablja se redkeje, vendar je pri nekaterih okužbah smiselno.
Nevarnosti, ki jih prinaša antibiotik brez recepta
Uporaba antibiotikov brez recepta prinaša znatna tveganja, predvsem zaradi razvoja bakterij, odpornih proti antibiotikom. Zloraba lahko povzroči, da so antibiotiki neučinkoviti, ko so resnično potrebni. Poleg tega lahko nepravilna uporaba, na primer napačen odmerek ali vrsta antibiotika, poslabša okužbo ali povzroči hude neželene učinke. Antibiotike uporabljamo le, če jih predpiše zdravnik z diagnozo bakterijske ali protozojske okužbe. Antibiotik brez recepta je nekaj, česar se vsekakor ne poslužujemo.
Kdaj začne delovati antibiotik
Učinkovitost in čas, kdaj začne delovati antibiotik, se razlikujeta glede na vrsto antibiotika in okužbo, ki jo zdravimo. Nekateri antibiotiki se začnejo z okužbo boriti že v nekaj urah, pri drugih pa lahko traja nekaj dni, preden se pokažejo opazni učinki. Dejavniki, ki vplivajo na to, kdaj začne delovati antibiotik, so mesto okužbe, hitrost rasti bakterij in mehanizem delovanja antibiotika. Bolniki morajo dokončati celoten cikel antibiotikov, tudi če se začnejo počutiti bolje. Na ta način okužbo izkoreninimo v celoti in preprečimo razvoj rezistence.
Preberite naš brezplačni spletni učbenik o mitozi in mejozi.
Odpornost proti antibiotikom in napačna uporaba antibiotikov
Rezistenca proti antibiotikom se pojavi, ko se bakterije razvijejo in postanejo odporne na delovanje antibiotika. Odpornost je v večini posledica dveh dejavnikov: nepravilna in prekomerna uporaba antibiotikov. Do zlorabe pride, kadar se antibiotiki jemljejo nepravilno, na primer tako, da se ne opravi predpisano zdravljenje ali se uporabljajo za virusne okužbe, kot je gripa, ki jih antibiotiki ne morejo zdraviti. Prekomerna uporaba vključuje nepotrebno predpisovanje antibiotikov ali njihovo obsežno uporabo pri živini za pospeševanje rasti, zaradi česar je tem zdravilom izpostavljenih več bakterij, kar povečuje možnost nastanka odpornosti. Tvegana je tudi uporaba antibiotika brez recepta.
Posledice odpornosti proti antibiotikom so velike. Okužbe je težje zdraviti, zaradi česar se podaljšujejo hospitalizacije, povečujejo stroški zdravljenja in stopnja umrljivosti. Razvoj “superbakterij”, bakterij, ki so odporne na več antibiotikov, predstavlja kritično grožnjo svetovnemu zdravju.
Da bi se spopadli s tem, moramo antibiotike uporabljati odgovorno: le na recept in natančno po navodilih. Prizadevanja za zmanjšanje odpornosti vključujejo izboljšanje prakse predpisovanja, razvoj novih antibiotikov in iskanje alternativnih načinov zdravljenja.
Preberite naš brezplačni spletni učbenik o homeostazi.
Kako s pomočjo inštrukcij do znanja o antibiotikih
Obravnavali smo, kaj je antibiotik, delovanje in vrste antibiotikov, ter tudi problematiko odpornosti. Do boljšega razumevanje vam lahko pomaga inštruktor biologije. Inštruktorji biologije ponujajo učne ure, ki so prilagojene vašemu tempu. S pomočjo inštrukcij ali zasebnega učitelja bodo antibiotiki in njihova uporaba postali dosegljivo znanje.
Recimo, da iščete učitelja biologije. V tem primeru lahko s preprostim iskanjem, kot je “inštruktor biologije Maribor” ali “učitelj biologije Ljubljana” na platformah, kot je meet’n’learn, najdete najboljšega zasebnega učitelja.
Če imate rajši skupinsko učenje, lahko zlahka najdete poučevanje biologije v bližini, če na spletu poiščete “učne ure biologije Velenje” ali “inštrukcije biologije Kranj”. Tako boste našli center za izobraževanje, ki ponuja skupinske inštrukcije biologije.
Antibiotiki in odpornost proti antibiotikom: pogosto zastavljena vprašanja
1. Kaj so antibiotiki?
Antibiotiki so zdravila, namenjena boju proti okužbam, ki jih povzročajo bakterije, tako da jih uničijo ali preprečijo njihovo rast.
2. Ali lahko uporabljam antibiotik brez recepta?
Uporaba antibiotikov brez recepta ni priporočljiva, saj privede do zlorabe in poveča tveganje za nastanek odpornosti proti antibiotikom.
3. Kateri antibiotiki so najbolj pogosti?
Najbolj pogosti antibiotiki so penicilin, amoksicilin, ciprofloksacin in eritromicin.
4. Kdaj začne delovati antibiotik?
Antibiotiki začnejo delovati v nekaj urah, vendar se lahko glede na okužbo in zdravilo vidni učinki pojavijo kasneje.
5. Kako delujejo antibiotiki?
Antibiotiki so usmerjeni proti določenim značilnostim bakterij in jih neposredno uničijo ali preprečijo njihovo razmnoževanje.
6. Katere vrste antibiotikov poznamo?
Poznamo antibiotike širokega in ozkega spektra ter različne vrste antibiotikov, kot so penicilini, cefalosporini in makrolidi.
7. Ali lahko antibiotiki zdravijo virusne okužbe?
Antibiotiki so proti virusom neučinkoviti in se uporabljajo le za zdravljenje bakterijskih okužb.
8. Kakšna je razlika med antibiotiki s širokim in ozkim spektrom delovanja?
Antibiotiki širokega spektra delujejo na širok spekter bakterij, medtem ko se antibiotiki ozkega spektra osredotočajo na določene vrste bakterij.
Kako se pripraviti na splošno maturo, poklicno maturo, NPZ in izpit iz slovenščine na osnovni ravni.
Reference:
1. ThoughtCO
2. Medical News Today
3. Wikipedia
