Estri so vsepovsod okoli nas – od sladkega vonja banan do materialov, ki sestavljajo plastiko.
Estri spadajo med organske spojine in nastanejo v reakciji med kislino in alkoholom. Uporabljamo jih tako v laboratoriju kot v vsakdanjih izdelkih. V učbeniku za kemijo, ki je pred vami, bomo raziskali, kaj je ester, kako je zgrajen, kaj je estrska vez in glavne kemijske reakcije estrov s praktičnimi primeri.
Estri in estrenje–znanje na hitro
Se vam mudi? Brez skrbi. Na kratko smo povzeli, kaj je ester in kako poteka estrenje (esterifikacija):
🟠 Estri so organske spojine, ki nastanejo, ko karboksilna kislina reagira z alkoholom. Pri tem nastane posebna estrska vez.
🟠 Estrska vez povezuje kisli in alkoholni del spojine, zapišemo jo kot $RCOOR’$.
🟠 Estrenje ali esterifikacija je kemijska reakcija, pri kateri nastane ester. Za estrenje potrebujemo kislino, na primer žveplovo, da reakcijo pospešimo.
🟠 Hidroliza estrov je reakcija, pri kateri se ester s pomočjo vode razgradi nazaj v kislino in alkohol. Pri saponifikaciji pa bazična raztopina razbije estrsko vez v maščobi ali olju, nastane milo.
🟠 Fizikalne lastnosti estrov so prepoznavne: zmerno visoka vrelišča, rahla topnost v vodi in značilni vonji, ki so pogosto sadni.
Se vam zdi estrenje in poimenovanje estrov zapleteno? Inštrukcije ali individualne učne ure kemije vam lahko kemijo razložijo na bolj razumljiv način. Prebrskajte tudi brezplačne spletne učbenike za kemijo.
Kaj so estri
Estri so organske spojine, ki nastanejo, ko med seboj reagirata kislina – najpogosteje karboksilna kislina – in alkohol. Ta reakcija, imenovana estrenje ali esterifikacija, je v kemiji pomembna za nastanek številnih dišečih snovi.
Pri estrenju se vodik iz hidroksilne skupine kisline ($-OH$) zamenja z alkilno ali arilno skupino iz alkohola, s čimer nastane nova, značilna estrska vez ($RCOOR’$), ki povezuje oba dela spojine v eno molekulo. Številni estri imajo specifične vonjave, ki jih pogosto povezujemo s sadjem in cvetjem. Na primer, ester izopentilacetat je “odgovoren” za značilen vonj banan.
Estri se razlikujejo glede na vrsto kisline, iz katere so nastali, zato imajo tudi različne možnosti uporabe. Estri, ki nastanejo iz karboksilnih kislin, so pogosti v naravi, medtem ko se estri iz anorganskih kislin, kot je žveplova kislina, pogosto uporabljajo v industriji.
Estri sodelujejo tudi v reakciji, imenovani hidroliza, kjer voda pretrga estrsko vez. S tem se ester razgradi nazaj na kislino in alkohol, kar pomeni, da gre za obratni postopek od estrenja.
Zgradba estrov
Standardna struktura estra je zapisana kot $RCOOR’$, kjer $R$ predstavlja kisli del, $R’$ pa alkoholni del molekule.
Na primer, pri spojini metil acetat – $CH_3COOCH_3$ – $CH_3COO$ izvira iz ocetne kisline, $CH_3$ pa iz metanola.
Estri imajo karbonilno skupino ($C=O$), ki je neposredno povezana s kisikovim atomom, ta pa je vezan na skupino $R’$. Zaradi zgradbe so estri zmerno polarni in imajo značilen, pogosto prijeten vonj.
Glavne značilnosti estrov
- Ester ima karbonilno skupino ($C=O$), poleg katere je kisikov atom, vezan na skupino $OR’$.
- Formula estra je $RCOOR’$, kjer del $R$ izhaja iz kisline, del $R’$ pa iz alkohola.
- Ker estri nimajo donorjev vodika, so hlapni in pogosto prijetno dišijo.
Oglejte si praktične naloge iz matematike z rešitvami: pretvarjanje enot, izrazi in polinomi, številske množice in vrste števil, limite, odvodi in integrali, ulomki in decimalna števila, enačbe in neenačbe ter kombinatorika.
Esterifikacija ali estrenje: kako nastanejo estri
Esterifikacija je kemijska reakcija, pri kateri karboksilna kislina in alkohol tvorita ester in vodo. Za uspešno izvedbo reakcije se pogosto uporablja močna kislina, kot je žveplova kislina, ki služi kot katalizator. Žveplova kislina pospeši reakcijo estrenja in veže nastalo vodo, kar premakne ravnotežje v smeri nastajanja estrov.
Ena najbolj preučevanih reakcij je Fischerjeva esterifikacija, kjer hidroksilna skupina ($-OH$) kisline reagira z vodikom ($H$) iz alkohola in tvori vodo, ki se nato izloči iz reakcije.
Da bi povečali količino nastalih estrov, kemiki pogosto uporabijo presežek alkohola ali dodajo posebna dehidracijska sredstva. Presežek alkohola zviša koncentracijo reaktantov, kar reakcijo dodatno usmeri v tvorbo estrov. Dehidracijska sredstva, kot je žveplova kislina, pa odstranjujejo nastajajočo vodo, s čimer dodatno pospešijo reakcijo.
Vrsta estra, ki nastane, je odvisna od vrste kisline in alkohola, ki sta uporabljena. Na primer, reakcija med ocetno kislino in etanolom ustvari etil acetat, ki se pogosto uporablja kot topilo v industriji in laboratoriju.
Reakcije estrov: primeri
Karboksilna kislina | Alkohol | Nastali ester | Reakcija |
Ocetna kislina (CH₃COOH) | Etanol (C₂H₅OH) | Etil acetat (CH₃COOC₂H₅) | CH₃COOH + C₂H₅OH → CH₃COOC₂H₅ + H₂O |
Benzojska kislina (C₆H₅COOH) | Metanol (CH₃OH) | Metil benzoat (C₆H₅COOCH₃) | C₆H₅COOH + CH₃OH → C₆H₅COOCH₃ + H₂O |
Propanojska kislina (C₂H₅COOH) | Butanol (C₄H₉OH) | Butil propanoat (C₂H₅COOC₄H₉) | C₂H₅COOH + C₄H₉OH → C₂H₅COOC₄H₉ + H₂O |
Poimenovanje estrov IUPAC: praktični primeri
Poimenovanje estrov sledi sistemu IUPAC, kjer se združita imeni matične kisline in alkohola, iz katerega ester nastane.
Ime estra sestavljata dva dela: prvi del izhaja iz alkohola s končnico “-il”, drugi pa iz kisline s končnico “-at”. Na primer, etil acetat je poimenovan po sestavinah, iz katerih nastane – etanolu in ocetni kislini.
Kislina tako v ime estra prispeva značilno končnico, kot na primer acetat (iz ocetne kisline), propionat (iz propionske kisline) in butirat (iz maslene kisline). Na ta način lahko hitro prepoznamo, iz katere kisline in alkohola je nastal ester.
Estre pogosto srečamo v naravi in vsakodnevni uporabi. Etil acetat, denimo, najdemo v odstranjevalcih laka za nohte, metil salicilat (nastal iz metanola in salicilne kisline) pa je dišeč ester, ki se uporablja v zimzelenem olju za aromatizacijo.
Pravila za poimenovanje estrov
1. Poiščite alkohol: Vzemite ime alkoholnega dela spojine in mu dodajte končnico “-il”. Tako metanol postane “metil”, etanol pa “etil”.
2. Poiščite kislino: Ime kisline prilagodite tako, da končnico “-na” spremenite v “-at”. Na primer, ocetna kislina postane “acetat”, propionska kislina pa “propionat”.
3. Združite oba dela: Najprej napišite spremenjeno ime alkohola, sledi pa spremenjeno ime kisline. Na primer, iz metanola in ocetne kisline dobimo ester, ki se imenuje “metil acetat”.
Primeri poimenovanja estrov
Spodaj so navedeni pogosti estri in njihova imena po IUPAC pravilih:
Metil acetat – $CH_3COOCH_3$
- Alkohol: Metanol
- Kislina: Ocetna kislina
- Ime estra: Metil acetat
Etil propanoat – $C_2H_5COOC_2H_5$
- Alkohol: Etanol
- Kislina: Propanojska kislina
- Ime estra: Etil propanoat
Butil butirat – $C_3H_7COOC_4H_9$
- Alkohol: Butanol
- Kislina: Maslena kislina
- Ime estra: Butil butirat
Izopropil format – $HCOOCH(CH_3)_2$
- Alkohol: Izopropanol
- Kislina: Mravljinčna kislina
- Ime estra: Izopropil format
Reakcije estrov: hidroliza, saponifikacija in transesterifikacija
Estri sodelujejo v treh pomembnih kemijskih reakcijah: hidrolizi, saponifikaciji in transesterifikaciji. V vsaki od teh reakcij pride do spremembe v strukturi estrov, kar vodi do nastanka novih spojin, ki imajo pomembno vlogo tako v vsakdanjem življenju kot v industriji.
Hidroliza je reakcija, pri kateri se estri razgradijo z dodatkom vode. Reakcija hidrolize estrov lahko poteka v kislem ali bazičnem okolju. Pri kisli hidrolizi se ester združi z vodo in tvori alkohol in kislino, reakcija pa je reverzibilna, kar pomeni, da se lahko obrne nazaj v esterifikacijo. V bazičnem okolju pa se pri hidrolizi sprosti stabilna sol, zaradi česar je reakcija ireverzibilna.
Saponifikacija je posebna vrsta hidrolize, ki poteka v bazičnem okolju, pri čemer estri reagirajo z močnimi bazami, kot je natrijev hidroksid, in pri tem tvorijo milo ter glicerol. Ta postopek je osnova za izdelavo mila: maščobe in olja reagirajo z lugom, kar privede do nastanka mil, ki lahko raztapljajo maščobe in umazanijo. Molekule mila imajo hidrofobni del, ki privlači maščobo, in hidrofilni del, ki privlači vodo, zaradi česar so mila odlična za čiščenje.
Transesterifikacija je reakcija, pri kateri se obstoječi alkohol v estru zamenja z drugim alkoholom. Transesterifikacija je ključna za proizvodnjo biodizla, kjer se rastlinska olja ali živalske maščobe pretvorijo v biodizel in glicerol. Med reakcijo se trigliceridi, estri, ki so prisotni v olju, pretvorijo v metilne ali etilne estre (biodizel), glicerol pa je stranski produkt. Biodizel gori čisteje kot klasični dizel, zaradi česar je okolju prijaznejši. Poleg tega se transesterifikacija uporablja tudi pri izdelavi nekaterih plastik in smol.
1. Hidroliza estrov
Pri hidrolizi se ester z dodatkom vode razdeli na alkohol in kislino. Kisla hidroliza je reverzibilna, nastaneta alkohol ter kislina. Bazična hidroliza (saponifikacija) pa vodi v nepovratno reakcijo, saj namesto kisline nastane stabilna sol.
Glavni koraki hidrolize estrov
1. Kisla hidroliza: ester + voda → kislina + alkohol (reverzibilna)
2. Bazična hidroliza (saponifikacija): ester + baza → karboksilatna sol + alkohol (ireverzibilna)
2. Saponifikacija: estri in izdelava mila
Saponifikacija nastopi, ko estri v maščobah ali oljih reagirajo z močno bazo, kot je natrijev hidroksid, pri čemer nastaneta milo in alkohol (glicerol). Estrska vez se pri tem pretrga, kar omogoči nastanek karboksilatne soli (milo) in alkohola. Molekule mila so zaradi dveh delov – enega, ki privlači vodo, in drugega, ki privlači olja – zelo učinkovite pri odstranjevanju umazanije. Saponifikacija je osnova za izdelavo različnih vrst mil in čistil.
3. Transesterifikacija: proizvodnja biodizla
Transesterifikacija je reakcija, pri kateri se ester spremeni tako, da zamenjamo alkoholno komponento. V reakciji dodamo nov alkohol, ki v estru nadomesti obstoječega.
Reakcija transesterifikacije je zelo pomembna pri proizvodnji biodizla, saj rastlinska olja ali živalske maščobe pretvori v biodizel in glicerol. Trigliceridi v oljih reagirajo z metanolom ali etanolom, kar povzroči nastanek metilnih ali etilnih estrov (biodizel) in glicerola kot stranskega produkta.
Biodizel, pridobljen s transesterifikacijo, gori čisteje kot tradicionalna fosilna goriva in je obnovljiv, zaradi česar velja za bolj trajnosten vir energije. Poleg goriva transesterifikacijo uporabljamo tudi pri izdelavi določenih vrst smol in plastike, kjer želene lastnosti končnega izdelka dosežemo z izmenjavo estrskih skupin.
Fizikalne lastnosti estrov
Estri imajo na splošno nižja vrelišča kot karboksilne kisline podobne velikosti, saj estri med molekulami ne tvorijo vodikovih vezi. Kljub temu pa so estri polarne spojine, saj imajo karbonilno skupino ($C=O$), zaradi katerimi imajo tudi višja vrelišča v primerjavi z nepolarnimi spojinami, kot so alkani.
Estri so v vodi le rahlo topni. Čeprav lahko z molekulami vode tvorijo šibke vodikove vezi, med seboj ne tvorijo vodikovih vezi, zato so v vodi slabše topni. Manjši estri, kot je etil acetat, se v vodi lažje raztopijo, toda s podaljšanjem ogljikove verige topnost hitro upade.
Veliko estrov je hlapnih in ima značilen vonj, zlasti tisti z manjšo molekulsko maso. Zaradi prijetnih, pogosto sadnih vonjev, ki jih najdemo v naravi, se estri pogosto uporabljajo v industriji dišav in arom.
Fizikalne lastnosti estrov
Ester | Vrelišče (°C) | Topnost v vodi (g na 100 ml) | Lastnosti |
Metil acetat | 57 | 24 | Hlapljiv z rahlim sadnim vonjem |
Etil acetat | 77 | 8.7 | Uporablja se kot topilo, sadna aroma |
Propil acetat | 102 | 1.7 | Vonj po hruškah, topilo v barvah |
Butil acetat | 126 | 0.7 | Prijeten vonj, uporaben v lakih |
Metil butirat | 102 | 2.4 | Vonj po ananasu, uporablja se v aromah |
Etil butirat | 121 | 1.5 | Sadni vonj, uporaben kot aromatični dodatek |
Nadgradite učenje kemije: estri in estrska vez
Se vam kemija zdi zapletena in ne veste, kaj so estri in estrska vez? Če potrebujete pomoč pri učenju, je vedno dobro imeti nekoga, ki vam snov razloži na preprost način.
Na spletu lahko poiščete inštruktorja ali učitelja kemije, na primer z iskanjem “inštruktor kemije Ljubljana” ali “učitelj kemije Maribor”. S pomočjo platforme meet’n’learn ali facebook skupine za inštrukcije lahko hitro najdete nekoga, ki vam bo pomagal.
Če raje delate v skupini, preverite “učne ure kemije Koper” ali “inštrukcije kemije Celje”. Skupinsko učenje je lahko prijetno, saj se lahko učite skupaj z drugimi.
Estri in esterifikacija: pogosta vprašanja
1. Kaj je ester?
Ester je organska spojina, ki nastane v reakciji med karboksilno kislino in alkoholom. Pri tem nastane posebna estrska vez.
2. Kako nastanejo estri?
Estri nastanejo v procesu, ki se imenuje estrenje ali esterifikacija. V tej reakciji se karboksilna kislina poveže z alkoholom; rekacijo pospeši dodatek kisline kot katalizatorja.
3. Kakšne so pogoste uporabe estrov?
Estri so zelo uporabni v dišavah, aromah, kot topila in imajo pomembno vlogo pri proizvodnji biodizla.
4. Kaj je esterifikacija?
Esterifikacija je kemična reakcija, kjer se združita karboksilna kislina in alkohol, nastaneta ester in voda.
5. Kako poimenujemo estre?
Ime estra sestavimo iz imena alkohola s končnico “-il” in imena kisline s končnico “-at”. Na primer, ester, nastal iz metanola in ocetne kisline, se imenuje “metil acetat”.
6. Kaj je hidroliza estrov?
Hidroliza estrov je reakcija, pri kateri se ester v prisotnosti vode razgradi nazaj na kislino in alkohol.
7. Kaj pomeni saponifikacija?
Saponifikacija je proces, kjer estri v maščobah ali oljih reagirajo z bazo in pri tem nastaneta milo in glicerol.
8. Zakaj imajo estri sadni vonj?
Zaradi svoje molekularne zgradbe imajo številni estri prijeten, sadni vonj. Zato so pogosti v industriji arom in dišav.
Te zanima kemija? Loti se preprostih kemijskih poskusov, ki jih lahko narediš doma!