Angleščina je eden najbolj razširjenih jezikov na svetu, saj ima več kot 1,5 milijarde govorcev po vsem svetu. Toda kakšne so razlike v načinu govorjenja in pisanja med britansko in ameriško angleščino? V prispevku bomo raziskali najpomembnejše razlike med britansko in ameriško angleščino, ter kako so te razlike nastale.

Razlike v črkovanju

Ena najbolj opaznih razlik med britansko in ameriško angleščino je pravopis. Razlike v črkovanju zasledimo že v zgodnjih dneh britanske kolonizacije Severne Amerike. Takrat ni bilo standardiziranega črkovanja angleških besed, na črkovanje besed pa so v veliki meri vplivale želje posameznikov in regionalna narečja. Ko je Noah Webster leta 1828 objavil svoj Ameriški slovar angleškega jezika, si je prizadeval ustvariti standard za črkovanje v ameriški angleščini, ki bi ga razlikoval od britanske angleščine. Če želite izvedeti več o zgodovinskem razvoju angleškega jezika, obiščite naš blog prispevek o zgodovini in razvoju angleškega jezika. Obstaja veliko besed, ki se v vsaki različici angleščine pišejo drugače. Na primer, beseda “colour” se v ameriški angleščini piše “color”, medtem ko se beseda “centre” piše “center”. Druge razlike so še besede “theatre” in “theater”, “realise” in “realize”, “programme” in “program” ter “analyse” in “analyze”.

Najbrž ste opazili, da je večina razlik v končnicah besed – razlike pa lahko najdemo tudi v sredini besed. Glavne razlike v črkovanju pri britanski in ameriški angleščini so:

  • -our in -or: Veliko besed, ki se v britanski angleščini končajo na -our, se v ameriški angleščini pišejo z -or. Na primer: “colour” (britansko) in “color” (ameriško), “favour” (britansko) in “favor” (ameriško), “neighbour” (britansko) in “neighbor” (ameriško).
  • -re in -er: Nekatere besede, ki se v britanski angleščini končajo na -re, se v ameriški angleščini končajo na -er. Na primer: “centre” (britansko) in “center” (ameriško), “theatre” (britansko) in “theater” (ameriško), “litre” (britansko) in “liter” (ameriško).
  • -ence in -ense: Nekatere besede, ki se v britanski angleščini končajo na -ence, se v ameriški angleščini končajo na -ense. Na primer: “defence” (britansko) in “defense” (ameriško), “licence” (britansko) in “license” (ameriško), “offence” (britansko) in “offense” (ameriško).
  • -ise in -ize: Nekatere besede, ki se v britanski angleščini končajo na -ise, se v ameriški angleščini končajo na -ize. Na primer: “organise” (britansko) in “organize” (ameriško), “realise” (britansko) in “realize” (ameriško), “analyse” (britansko) in “analyze” (ameriško).
  • -l in -ll: Malo drugače od zgornjih primerov je uporaba enojnega oziroma dvojnega l, ki ga pogosto najdemo na sredini besede. Britanska angleščina v več besedah uporablja dvojni l, medtem ko ameriška angleščina uporablja le enojnega. Na primer: “traveller” (britansko) in “traveler” (ameriško), “enrolment” (britansko) in “enrollment” (ameriško), “counsellor” (britansko) in “counselor” (ameriško).

Razlike v besedišču

Druga pomembna razlika med britansko in ameriško angleščino je v besedišču, ki ga uporabljata. Obstaja veliko besed, ki se pogosto uporabljajo v eni različici angleščine, v drugi pa ne. V britanski angleščini se na primer za tovornjak uporablja beseda “lorry”, v ameriški angleščini pa “truck”. Podobno je v britanski angleščini “chips” vrsta tanko narezanega krompirja, ki je ocvrt, medtem ko se v ameriški angleščini “chips” nanaša na tisto, kar Britanci imenujejo “french fries”. Drugi primeri razlik v besedišču so “lift” in “elevator”, “flat” in “apartment”, “biscuit” in “cookie”, “petrol” in “gasoline”. Naštete razlike v besedišču so posledica zgodovinskih in kulturnih razlik med narodoma. Na razvoj razlik so vplivali dejavniki, kot so priseljevanje, družbeni razred in gospodarske razmere. Če vas zanima več o tem, kako izboljšati besedišče, si oglejte naš prispevek na blogu o krepitvi besednega zaklada.

Navajamo še nekaj primerov razlik v besedišču med britansko in ameriško angleščino:

  • “Boot” in “Trunk”: V britanski angleščini se prostor za shranjevanje v avtomobilu imenuje “boot”, medtem ko se v ameriški angleščini imenuje “trunk”.
  • “Trousers” in “Pants”: V britanski angleščini se oblačilo, ki pokriva noge in boke, imenuje “trousers”, medtem ko se v ameriški angleščini imenuje “pants”.
  • “Jumper” in “Sweater”: V britanski angleščini se oblačilo, ki se zaradi toplote nosi na zgornjem delu telesa, imenuje “jumper”, medtem ko se v ameriški angleščini imenuje “sweater”.
  • “Football” in “Soccer”: V britanski angleščini se šport, ki se igra z okroglo žogo, imenuje “football”, medtem ko se v ameriški angleščini imenuje “soccer”.
  • “Garden” in “Yard”: V britanski angleščini se zunanji prostor okoli hiše imenuje “garden”, medtem ko se v ameriški angleščini imenuje “yard”.
  • “Pavement” in “Sidewalk”: V britanski angleščini se pot za pešce ob cesti imenuje “pavement”, medtem ko se v ameriški angleščini imenuje “sidewalk”.
  • “Post” in “Mail”: V britanski angleščini se pisma in paketi pošiljajo in prejemajo prek “post”, medtem ko se v ameriški angleščini pošiljajo in prejemajo prek “mail”.
  • “Trolley” in “Cart”: V britanski angleščini se košara na kolesih, ki se uporablja za nakupovanje, imenuje “trolley”, medtem ko se v ameriški angleščini imenuje “cart”.

Slovnične razlike

Razlike med britansko in ameriško angleščino so tudi v slovnici. Ena izmed najbolj opaznih razlik je v uporabi kolektivnih samostalnikov. V britanski angleščini se kolektivni samostalniki obravnavajo kot ednina, medtem ko se v ameriški angleščini obravnavajo kot množina. V britanski angleščini je na primer “the team is playing well”, v ameriški angleščini pa “the team are playing well”. Razlike so tudi v rabi predlogov, v glagolskem času in besednem redu. Naštete razlike v slovnici so posledica razvoja različnih narečij in regionalnih različic znotraj vsake različice angleščine. Za bolj poglobljeno znanje pravil angleške slovnice si oglejte naš blog prispevek o pogostih slovničnih napakah in kako se jim izogniti.

  • Kolektivni samostalniki: V britanski angleščini se lahko kolektivni samostalniki (npr. “team”, “government”, “company”) obravnavajo kot ednina ali množina, odvisno od konteksta. V ameriški angleščini se praviloma obravnavajo kot ednina. V britanski angleščini lahko na primer rečemo “The team are playing well,” medtem ko bi v ameriški angleščini rekli “The team is playing well.”
  • Uporaba “have got”: V britanski angleščini se “have got” pogosto uporablja v pomenu “have” ali “possess”. Na primer: “I’ve got a headache.” V ameriški angleščini se “have got” redkeje uporablja in se pogosto nadomesti s “have”. Isti stavek bi se torej glasil “I have a headache.”
  • Predlogi: V britanski angleščini se nekateri predlogi uporabljajo drugače kot v ameriški angleščini. Na primer, v britanski angleščini lahko rečemo “I’m going to hospital”, medtem ko bi v ameriški angleščini rekli “I’m going to the hospital.”
  • Pretekli čas nepravilnih glagolov: V britanski angleščini imajo nekateri nepravilni glagoli drugačno obliko preteklega časa kot v ameriški angleščini. Na primer, “learned” (ameriška angleščina) in “learnt” (britanska angleščina), “burned” (ameriška angleščina) in “burnt” (britanska angleščina).

Razlike v izgovarjavi

Razlike med britansko in ameriško angleščino so tudi pri izgovarjavi. Najbolj opazna razlika je v načinu izgovarjanja samoglasnikov. V britanski angleščini se na primer samoglasnik v besedi “bath” izgovarja s kratkim “a”, medtem ko se v ameriški angleščini izgovarja z dolgim “a”. Podobno se v britanski angleščini samoglasnik v besedi “dance” izgovarja s kratkim “a”, medtem ko se v ameriški angleščini izgovarja z dolgim “a”. Razlike so tudi v izgovarjavi soglasnikov, saj se nekateri soglasniki v posamezni različici angleščine izgovarjajo drugače. Naštete razlike v izgovarjavi so nastale kot posledica razvoja različnih regionalnih naglasov in narečij znotraj vsake različice angleščine. Si težko zapomnite pravila izgovarjave? V našem članku o učinkovitih metodah učenja boste dobili praktične nasvete in trike za boljše pomnjenje.

Primeri, ki prikazujejo razlike med britansko in ameriško izgovarjavo angleščine:

  • “Schedule”: V britanski angleščini se beseda “schedule” izgovarja z zvokom “sh” na začetku, kot “shed-yool”. V ameriški angleščini se izgovarja z zvokom “sk”, kot “sked-yool.”
  • “Herb”: V britanski angleščini se beseda “herb” izgovarja z nemim “h”, kot “erb”. V ameriški angleščini se “h” izgovarja kot “herb.”
  • “Advertisement”: V britanski angleščini se beseda “advertisement” izgovarja s poudarkom na drugem zlogu, kot “ad-VER-tis-ment”. V ameriški angleščini je naglas na tretjem zlogu, kot “ad-ver-TISE-ment.”
  • “Route”: V britanski angleščini se beseda “route” izgovarja z dolgim zvokom “oo”, kot “root”. V ameriški angleščini se izgovarja s kratkim zvokom “ou”, kot “rowt.”
Če potrebujete dodatno pomoč pri učenju izgovarjave, slovnice in besedišča, priporočamo, da poiščete inštruktorja angleščine. Če želite poiskati inštruktorja na spletu, iščite inštrukcije na spletnih straneh, ki ponujajo širok nabor predmetov in omogočajo iskanje inštruktorjev glede na vašo lokacijo, dostopnost in finančne omejitve. Na omenjenih spletnih straneh najdete tudi mnenja in ocene drugih učencev, ki vam bodo pomagale pri izbiri pravega inštruktorja za vaše zahteve in želje. Lokalnega inštruktorja lahko najdete skoraj povsod, na primer inštruktor angleščine v Ljubljani ali učitelj angleščine v Mariboru. Če bi se raje vpisali na tečaj, kjer lahko sodelujete v skupini z drugimi učenci – tudi ta varianta je na voljo v mnogih večjih mestih, samo poiščite npr. tečaj angleščine v Kopru ali učne ure angleščine v Velenju.

Idiomi

Idiomi so besedne zveze, ki se uporabljajo za izražanje določenega pomena, ki morda ni razviden iz dobesedne razlage uporabljenih besed. V britanski angleščini se uporabljajo številni idiomi, ki se ne uporabljajo v ameriški angleščini, in obratno. V britanski angleščini se na primer izraz “the bee’s knees” uporablja za opis nečesa, kar je odlično, medtem ko se v ameriški angleščini za isti pomen uporablja izraz “the cat’s meow”. Podobno se v britanski angleščini izraz “cheeky” uporablja za opis nekoga, ki je predrzen ali nespoštljiv, medtem ko se v ameriški angleščini v podobnem kontekstu uporablja izraz “fresh”. Naštete razlike v idiomih so se razvile zaradi zgodovinskih in kulturnih razlik med narodoma.

Primeri razlik idiomov med britansko in ameriško angleščino:

  • “Knackered”: V britanski angleščini beseda “knackered” pomeni “extremely tired” oziroma izčrpan, medtem ko bi bil v ameriški angleščini enakovreden izraz “wiped out” ali “exhausted”.
  • “Fancy dress”: V britanski angleščini beseda “fancy dress” pomeni kostum ali obleko, ki se nosi za maškarado ali dogodek. V ameriški angleščini se pogosteje uporablja izraz “costume”.
  • “Cheeky”: V britanski angleščini beseda “cheeky” pomeni predrzen ali nespoštljiv. V ameriški angleščini je podoben izraz “fresh” ali “saucy”.
  • “Nappy”: V britanski angleščini se beseda “nappy” nanaša na plenico. V ameriški angleščini se uporablja izraz “diaper”.
  • “Hire”: V britanski angleščini “hire” pomeni, da nekaj najamemo. V ameriški angleščini se pogosteje uporablja izraz “rent”.
  • “Cheers”: V britanski angleščini se beseda “cheers” uporablja kot neuradna zahvala ali slovo; “thank you” ali “goodbye”. V ameriški angleščini se beseda pogosteje uporablja kot zdravica, ali ko nekomu čestitamo.

Vpliv tehnologije in globalizacije

Angleščina se nenehno razvija, k temu pa prispevata tudi tehnologija in globalizacija. Z vse večjo uporabo spleta in družbenih medijev so ljudje izpostavljeni različicam angleščine z vsega sveta. Kot posledica so se razvile nove besede, idiomi in izrazi, ki se uporabljajo v posameznih različicah angleščine. Angleščina pridobiva vedno večji pomen kot svetovni jezik, kar je privedlo do sprememb v načinu poučevanja in uporabe jezika v različnih delih sveta.

Primeri, ki ponazarjajo vpliv tehnologije in globalizacije na angleški jezik:

  • Nove besede in izrazi: Uporaba tehnologije in družbenih medijev je privedla do nastanka novih besed in izrazov v angleščini, kot so “selfie”, “emoji” in “LOL”. Te besede so se začele pogosto uporabljati v več različicah angleščine.
  • Razlike v pravopisu in slovnici: Z izpostavljenostjo več različicam angleščine ljudje sprejemajo različna pravopisna in slovnična pravila. Na primer, zaradi vpliva ameriških medijev se v britanski angleščini vse pogosteje uporablja ameriški pravopis.
  • Spremembe v načinu poučevanja angleščine: Vedno večji pomen angleščine kot svetovnega jezika je povzročil spremembe v načinu poučevanja jezika na različnih koncih sveta. V nekaterih državah se angleščina kot drugi jezik poučuje že od najzgodnejšega otroštva.
  • Uporaba angleščine kot skupnega jezika (lingua franca): Z vse večjo globalizacijo gospodarstva in trgovine postaja angleščina jezik sporazumevanja med ljudmi iz različnih držav, ki nimajo skupnega jezika. Zaradi tega se je razvila poenostavljena oblika angleščine, znana kot “mednarodna angleščina” ali “globalna angleščina”.
  • Vpliv regionalnih naglasov: Z izpostavljenostjo različnim naglasom in narečjem angleščine prek medijev in potovanj ljudje prevzemajo nove naglase in izgovarjavo. Vpliv ameriških medijev je na primer povzročil, da so v nekaterih delih sveta prevzeli ameriške naglase in izgovarjavo.

Zaključek

Zaključimo lahko, da je razumevanje razlik med britansko in ameriško angleščino pomembno za učinkovito sporazumevanje med ljudmi iz različnih delov sveta. Razlike v črkovanju, besedišču, slovnici, izgovarjavi in idiomih lahko pripišemo zgodovinskim in kulturnim razlikam med obema narodoma. Regionalne razlike znotraj posameznih različic angleščine še dodatno zapletajo zadevo, k razvoju jezika pa prispevata tudi tehnologija in globalizacija. Z razumevanjem opisanih razlik lahko izboljšamo svoje komunikacijske veščine in se izognemo nesporazumom v stikih z ljudmi iz različnih delov sveta.